po sledeh slovenskih opernih glasov . . .
. . . začetka 20. stoletja
Na tej strani lahko odkrijete čudovite glasove odličnih, vendar žal pozabljenih slovenskih pevcev, ki so v
svojem času beležili izjemne uspehe doma in v tujini, ter izveste več o njih. Njihovo delovanje priča o bogati
glasbeni kulturi in kvaliteti glasbenih
institucij, ter glasbenega šolstva na Slovenskem.
Našli boste tudi obsežen izbor posnetkov slovenskih
ljudskih pesmi in samospevov z začetka 20. stoletja v izvedbi tako slovenskih, kot tudi hrvaških pevcev.
Posnetki so slovenska kulturna dediščina, pomembni tako iz zgodovinskega, kot tudi iz umetniškega vidika. Med njimi je več manj znanih ljudskih pesmi (tudi meni prej nepoznane), ki so dragocen del ljudskega izročila.
Na začetku se bodo posnetki marsikomu zdeli nenavadni. Tehnike snemanja so bile bolj enostavne/ osnovne, tudi pogoji za izvajalce težji. Celotnega obsega zvoka ni moč slišati, alikvotni toni so izgubljeni, zvok je včasih popačen. Kar slišimo je le bistvo, lahko bi se reklo ‘izvleček’; vendar pa se je poslušanja starih posnetkov mogoče privaditi - potem si lahko predstavljamo, kako je posneta glasba v resnici zvenela in cenimo lepoto in kvaliteto glasov in izvedbe. Starosti posnetkov navkljub, ti polni in briljantni glasovi, izšolani po tradiciji bel canta, očarajo z naravno barvo, globino, izenačenostjo registrov v celotnem glasovnem obsegu, navidezno preprostostjo in muzikalno izvedbo.
Stari posnetki slovenskih pesmi
V vednost: na več posnetkih si v originalu sledita dve pesmi, vendar pa je tukajšnji izbor urejen tako, da se vsaka pod posnetkom navedena pesem predvaja neposredno (tudi če na originalnem linku le-ta ni na začetku). Nekaterim pesmim, tistim, ki so v originalu na začetku, tako sledi še naslednja.
En starček je živel
Josip Rijavec (1890 - 1959)
Voda je šumela
Josip Rijavec (1890 - 1959)
Po jezeru bliz' Triglava
Josip Rijavec (1890 - 1959)
Otok blejski, kinč nebeški
Josip Rijavec (1890 - 1959)
Zagorski zvonovi
Rudolf Bukšek (1882-1933)
Glej, glej kak mimo gre
Rudolf Bukšek in Božo Vičar
Moj fantič je na T'rolsko vandral
Rudolf Bukšek in Božo Vičar
Poj, poj ptiček moj
Božo Vičar (1894 - 1972)
Iz slovenskih planin
Božo Vičar (1894 - 1972)
Škrjanček poje
Pavla Lovše (1891 - 1964)
Ptičke po zraku letajo
Pavla Lovše (1891 - 1964)
Zvezda
Pavla Lovše (1891 - 1964)
Premenba
Pavla Lovše (1891 - 1964)
Gor čez jezero
Pavla Lovše (1891 - 1964)
Tam kjer beli so snežniki
Pavla Lovše (1891 - 1964)
V dolinci prijetni
Pavla Lovše (1891 - 1964)
Jaz mam pa konjča belega
Lojze Sekula
Pijmo ga, pijmo
Lojze Sekula
Prišla bo pomlad
Irma Polak (1875-1931)
Gor’ čez izaro
Banovec, Pečenko, Završan, Zupan
Viktor Parma / narodna
Sezidal sem si vinski hram
Julij Betetto (1885 - 1963)
Fran Gerbič / Oton Župančič
Pojdem na prejo
Julij Betetto (1885 - 1963)
Emil Adamič / narodna
Nocoj je pa svetla noč
Julij Betetto (1885 - 1963)
Josip Pavčič / Oton Župančič
Dedek samonog
Julij Betetto (1885 - 1963)
Josip Pavčič / Dr. Ivan Robida
Pastirica
Pavla Lovše (1891 - 1964)
Emil Adamič / Bunin / P.-Petruška
Noč je tožna
Friderik Lupša (1908 - 1986)
Za klavirjem Jože Čeh.
(najbrž) Anton Nedvĕd / A. Funtek
Na tujih tleh
Irma Polak (1875-1931)
Hrabroslav Volarič / S. Gregorčič
Pogled v nedolžno oko
Irma Polak (1875-1931)
Anton Foerster / Luiza Pesjak
Arija Minke
iz opere Gorenjski slavček
Ivanka Ribič (1895 - 1980)
Pridi Gorenj'c
Tošo Lesić (1866 - 1949)
Bom šel na planine
Tošo Lesić (1866 - 1949)
To me veseli
Tošo Lesić (1866 - 1949)
Mraku
Tošo Lesić (1866 - 1949)
Miroslav Vilhar, ponarodela
Po jezeru bilz’ Triglava
Tošo Lesić in Zvonko Strmac
Je pa davi slanca padla
Tošo Lesić in Zvonko Strmac
Med planinam
Tošo Lesić in Zvonko Strmac
Miške
Zvonimir Rogoz (1887 - 1988)
Tri ljubezni
Zvonimir Rogoz (1887 - 1988)
Josip Pavčič / Dr. Ivan Robida
Pastirica
Zinka Milanov (1906 - 1989)
Za klavirjem Božidar Kunc.
Gor’ čez jezero
Zinka Milanov (1906 - 1989)
Ko lani sem tam mimo šel
Zinka Milanov (1906 - 1989)
blog zanimivosti
Zdenka Zika poje arijo Aide v slovenščini
Češka sopranistka Zdenka Zika (Zdeňka Zíková 1902-1990) na tem posnetku poje slavno arijo Aide ‘O patria mia’ iz istoimenske Verdijeve opere v slovenščini. Delovala je v Ljubljani, Zagrebu, Pragi, Beogradu in na Dunaju. (Zanimivost - materino dekliško ime je bilo Krainz; možno je, da so bili njeni predniki tudi s Kranjskega.)
O njej si lahko preberete na naslednjih povezavah:
Giuseppe Verdi: Arija Aide
- 02.05.2021 -
Zinka Kunc Milanov poje slovenske pesmi
Zinka Kunc Milanov (1906-1989), hrvaška sopranistka (po očetovi strani tudi slovenskega rodu) še danes velja za eno največjih pevk 20. stoletja. Debitirala je v Ljubljanski operi z volgo Leonore v Verdijevem Trubadurju. Večji del svoje kariere je pela v newyorški Metropolitanski operi. Zaslovela je z vlogami Aide, Leonore, Tosce, Norme in Gioconde. Skupaj z bratom, skladateljem in pianistom Božidarjem Kuncem, sta nastopala tudi s slovenskimi pesmimi.
O njej si lahko preberete na naslednjih povezavah:
Gor’ čez jezero (ljudska)
Posneto leta 1944.
Ko lani sem tam mimo šel (ljudska)
Posneto leta 1944.
Josip Pavčič: Pastirica (besedilo Dr. Ivan Robida)1955
Za klavirjem Božidar Kunc. Posneto leta 1955.
- 28.05.2021 -
Tenorist Juan Spiwak
Na več spletnih straneh lahko zasledimo informacijo, da naj bi bil odlični tenorist Juan Spiwak (tudi
Spivak in Spiwack) rojen v Sloveniji. To najbrž ne drži, po vsej verjetnosti je bil rojen v Filadelfiji
(ZDA) ruskim staršem židovskega porekla, otroštvo
pa je preživel v Odessi pri starih starših. Najprej je deloval na Dunaju in nato po vsej Nemčiji,
nazadnje
v Berlinu. Zaradi političnih razmer je imigriral v Ameriko, kjer je ponovno zaprosil za ameriško
državljanstvo. Več informacij na
spletni strani: historicaltenors.net.
Njegovi posnetki so odlični, vsekakor priporočam
poslušanje - tukaj duet iz opere Lohengrin Richarda
Wagnerja s češko-avstrijsko sopranistko Mario Jeritzo.
O njej si lahko preberete na naslednjih povezavah:
Richard Wagner: Duet iz opere Lohengrin
Pojeta Juan Spiwak in Maria Jeritza. Posneto na Dunaju 1908.
- 06.06.2021 -
O meni
Za glasbo me je navdušila babica, ki je
zborovodkinja. Naučila me je ogromno pesmi,
predvsem pa, da je glasbo potrebno ceniti, ter ji s pripravo in izvedbo izkazati spoštovanje. Obiskovala sem
Konservatorij za glasbo v Ljubljani in v Celovcu, petje
sem študirala na Universität der Künste v Berlinu. Študij sta mi s štipendijama omogočili tudi Mestna občina
Kranj
in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
O sebi ne maram preveč razpravljati. . .
Način petja v t.i. zlati dobi opere, ob prelomu stoletja, mi je zelo pri srcu, občudujem mojstrsko
obvladovanje glasov in dramsko smiselne in prepričljive interpretacije. Tako vadim, poslušam, berem in
raziskujem
vse v tej smeri. Odkrila sem
veliko zanimivih stvari, in če jih lahko delim še s kom, toliko bolje!
V času pandemije sem izgubila
dve
zaposlitvi, zato sem se namenila uresničiti to spletno stran - upam, da bo mnogim v veselje.
Vesela bom vaših predlogov, popravkov in dodatnih informacij.
Hvala Vam za obisk strani!